<< Collybia tuberosa, gomoljava korenovka | Gobe | Collybiopsis peronata, pekoča pakorenovka >>
Collybiopsis confluens (Pers.) R.H. Petersen (2021)
Rod: Collybiopsis - pakorenovke
ZNAČILNOST: dolgi, ravni in fino kosmati beti se stiskajo drug ob drugem, v velikih šopih, na trohnečem listju ali iglicah, v vrstah ali lokih, glede na vitke bete so klobučki majhni.
KLOBUK: 2-4 cm, sprva zvonasto izbočen, nato zravnan, z rahlo grbo, gladek, rumenkasto rjavih odtenkov, na obrobju svetlejši, z vodo napit je prosojen, suh svetlejši in bleščeč, tanko mesnat ter ima oster rob.
TROSOVNICA: lističi sprva belkasti, nato bledo rjavkasti z rdečkastim nadihom, zelo gosti, tanki, ozki in izrezano priprti na bet.
BET: 6-12 x 0.2-0.4 cm, valjast, votel, vitek, raven, na vrhu pri lističih je nekoliko razširjen, rjavkast, polsteno dlakav, kot poprhnjen in proti dnišču gladek ter temnejši.
MESO: belkasto, tanko, z rahlim okusom po česnu, brez značilnega vonja.
TROSI: 7-10 x 2-3 µm, jajčasti, gladki, trosni prah je bel.
RASTIŠČE: v gozdovih, grmovju, na listju ali iglicah, ob obronkih gozda, šopasto v vrstah, poleti in v jeseni, pogosto. Vrsta je saprofitna.
Čas rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-XI-
UPORABNOST: pogojno užitna, uporabni so le klobučki. Primerna za sušenje. Surove gobe povzročijo gastrointestinalni sindrom.
PODOBNE VRSTE: šopastim pakorenovkam so podobne sehlice Marasmius - sehlíce, med katerimi ni strupenih vrst. Vse so tanko mesnate in uporabne kot začimba drugim jedem. Najbolj poznana je dišeča sehlica Marasmius oreades, dišeča sehlíca, ki je okusna jedilna goba. Podobne so tudi česnovke Mycetinis - česnovke, med katerimi je kot dodatek različnim jedem primerna dolgobetna česnovka Mycetinis alliaceus, dolgobetna česnovka. Vse to so sicer majhne gobice, ampak z veliko okusa. Šopasto rastejo tudi nekoliko podobne vrste črnivk Psathyrella - črnivke, med katerimi tudi ni strupenih vrst, za razliko od pakorenovk pa imajo pod klobukom temne lističe in tudi beti so svetlejši.
Foto: Jernej Gradišnik.
SINONIMI: Agaricus archyropus Pers. (1828), Agaricus confluens Pers. (1796), Chamaeceras archyropus (Pers.) Kuntze (1898), Collybia confluens (Pers.) P. Kumm. (1871), Collybia confluens var. campanulata Peck (1902), Collybiopsis confluens subsp. campanulata (Peck) R.H. Petersen [as 'campanulatus'] (2021), Gymnopus confluens (Pers.) Antonín (1997), Gymnopus confluens subsp. campanulatus (Peck) R.H. Petersen (2015), Gymnopus confluens var. campanulatus (Peck) Blanco-Dios (2018), Marasmiellus confluens (Pers.) J.S. Oliveira (2019), Marasmius archyropus (Pers.) Fr. (1838), Marasmius archyropus var. leopoldina Theiss. (1909), Marasmius confluens (Pers.) P. Karst. (1889)
Collybiopsis confluens, sopasta pakorenovka
seznam×nadaljevalni trosovnica×listicasta
<< Clitopilus prunulus, navadna mokarica | Obvezni seznam gliv za pridobivanje naziva determinator | Coprinellus micaceus, sljudnati tintovec >>
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 409
